Rateški ali Celovški rokopis

  

spada v drugo obdobje slovenskega pisnega jezika (od 13. stol. do 1. pol. 16. stol.)

Izvira iz Rateč na Gorenjskem. Nastal je okoli leta 1380. Najbrž ga je napisal nemški duhovnik. Zdaj ga hranijo v celovškem deželnem muzeju.

 

 

Obsega troje molitev: očenaš, apostolsko vero in zdravamarijo. Prvi dve sta prepis veliko starejših predlog, ki segajo v začetek 9. stoletja, tako da njuna starost ni manjša od besedil v Brižinskih spomenikih. Seveda se je njuna podoba v stoletjih spremenila, dokler ju ni zapisala roka duhovnika, pisca Celovškega rokopisa. Molitev k Mariji je mlajša, saj je v latinščini nastala šele po letu 1000.

Jezik rokopisa je gorenjščina s sledovi koroških in dolenjskih narečij, kar si razlagajo s tem, da so živeli v Ratečah tudi priseljenci iz drugih slovenskih dežel.

Značilnosti: - ozki o-ji so zapisani po gorenjskem izgovoru kot o (gospod), - namesto jata je pisan gorenjski e (zlega), - namesto šč se piše š (kršanstvu), - namesto končnice "o" v imenovalniku ednine srednjega spola se piše "u" (bogastvu), - namesto končnice "ega" pa beremo "iga" (vsemogočiga). - Veliko je tudi germanizmov: leben "življenje", gnada "milost". Stilna zanimivost je prilastek za odnosnico: kruh naš, očo vsemogočiga.


Vir: Cekin, I., Levstik, N. Kaj znam za maturo? Zavod RS za šolstvo. Ljubljana, 1997

 

Login Form